Po službeni dolžnosti z metrom, papirjem in svinčniki preiskujem kotičke konjeniškega kluba. Zmeraj me premamijo zvedavi mehki gobčki, ki silijo izza rešetk in tiste velike izpovedne oči tam nekje zadaj. Vsak kosmatinec, ki ga počohaš po svilnatem gobčku in na vse strani štrlečih občutljivih brčicah, ti pove delček zgodbice o tem, kdo je. Vsak drugače reagira na tvojo roko, tvoj glas, tvoj pogled. In se najde kakšen, na katerega se moja božajoča roka kar zalepi. Konji so tako drugačni, mogočni, veličastni, pa hkrati tako boječi in upogljivi. Tiste njihove oči...
Skiciram na klopci v jahalni dvorani. Pravkar prihajajo na hipoterapijo * varovanci centra za otroke s posebnimi potrebami. Že slišati so drugačni. Vstopijo v dvorano, vsak na čisto svoj način. Eden od njih ves zvedav pristopi k meni, si me ogleda in s tistim večno srečnim nasmeškom Downovega sindroma** stegne roko ter me nežno poboža po licih.
Kako nenavaden, težko opisljiv občutek! Se tako počuti konj, ko ga pobožam?
* Hipoterapija je vrsta nevrološke fizioterapije; Konj pri tem služi kot terapevtsko sredstvo za prenos gibanja v koraku. Dražljaji nihanja in tridimenzionalno gibanje se s konjevega hrbta prenašajo na jezdeca in so sorodni človeški hoji. Otroci, ki hodijo na hipoterapijo, imajo v glavnem znižan ali zvišan mišični tonus, ki ga je možno uravnati s pomočjo konja.
** Downov sindrom oz. trisomija je genetska nepravilnost, ki se razvije že pri zarodku. Napaka je v 21. kromosomu (naš genom sestavlja 23 parov kromosomov, D.S. pa povzroči tretja kopija 21. kromosoma); Ko si prvič na tem, da postaneš mama, te zadane tudi statistika - kolikšna je statistična možnost, da se pri tvojih letih pri zarodku pojavi trisomija. Takrat si nekoliko prebereš o življenju otrok z D.S., čeprav je skoraj 100% možnost, da ga odkrijejo še v zgodnji zarodkovi fazi, a nekatere matere otroka vseeno obdržijo; v spominu mi je ostala "tolažba", da so ti otroci v bistvu večno srečni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar