utrinki iz preteklosti - 090 - ZGODBA O GENIH (oktober 2008)

Matt Ridley: GENOM 

Že precej časa nazaj sem jo prečesala, slučajno sem našla svoj povzetek in ga delim z vsemi, ki jih zanima, kaj imajo naši geni povedati. Sicer blazno zanimivo branje, navajam le izbor dejstev. 


                

           I.

• Življenje je sposobnost reprodukcije in organiziranja urejenosti.
• Fenotip = beljakovina (kemija, življenje, dihanje, presnova, vedenje)

Genotip = DNK (informacije, podvajanje, spol, razmnoževanje)

• Jajce  je seveda nastalo pred kuro (plazilci so prej  v evoluciji imeli jajca)
• Bakterije lahko še danes dobijo gene drugih bakterij tako, da jih zaužijejo => življenje ima fizično, ne pa rodoslovno zgodovino. LUCA (=last universal common ancestor) je nastajal iz organizmov, ki so kot netrajna bitja ropali drug drugemu RNK.
• Vsa živa bitja imajo isto abecedo - genski zapis: enotnost celotnega življenja

II.

• Ljudje imamo 23 parov kromosomov, opice 24. Dva kromosomska para sta pri človeku združena .

* Janez Pavel II l. 1996: med opičjimi opredniki in človekom obstaja ontološka prekinjenost: trenutek, ko je bog v živalsko rodbino vnesel človeško dušo. Tako cerkev sprejema teorijo evolucije. To recimo sovpade z združitvijo dveh genov, torej bi geni duše ležali blizu središča 2. kromosoma.

• Verjetno je bakterija v genetskem smislu bolj razvita od človeka. Vsaka vrsta je edinstvena, a zapletenost ni cilj evolucije.
• 6 miljard ljudi= 300 miljonov ton biomase. Trenutno je človek v razcvetu, a nas kot trenutno uspešno vrsto čaka črnogleda prihodnost.
• Enocelična bitja z nekajdnevnim življenjem so v treh miljonih let nabrale ogromno evolucijskih poskusov in napak - potem so naključno nastala večcelična bitja in velika telesa, zmeraj večji možgani => geni so zgradili telesa, ki niso le sposobna preživeti , pač pa se tudi intelegentno vedejo in znajo preživeti v nepredvidenih okoliščinah.
• 98 % genoma imamo enakega kot šimpanzi! Šimpanzom smo bolj podobni ljudje, kot gorile (97%)
• Od časov skupnega prednika s šimpanzi je živelo le 300.000 človeških generacij - bakterije imajo toliko generacija v 25 letih.
• Reprodukcijska osamitev vrste - ne vemo, če se lahko parimo z šimpanzi
• V monogamijo je privedla delitev dela in hrane med spoloma. Ženske naberejo hrano, moški jo jedo, potem gredo na lov in priskrbijo tudi ženske z beljakovinami, da lahko ostajajo pri mladičih.

Veliki možgani potrebujejo meso => delitev dela omogoča mesno prehrano => hkrat zahteva velike možgane => pospešuje monogamijo => neotenična spolna izbira (mladost)

• Zapis celotne naše preteklosti je v naših genih.

III.

• Gen je recept za izdelavo beljakovine. Beljakovine opravijo skoraj vse kemične, regulatorske in strukturne naloge v telesu.

IV.

• Pogostost pojavljanja določenega gena lahko napove tvojo prihodnost glede nekaterih bolezni.

V.

• Geni so le delno povzročitelji neke bolezni, hkrati lahko več genov prispeva k bolezni, vključujoč tudi dejavnike iz okolja.
• Pretirana higiena je ena izmed povzročiteljev astme. Umazanija vsebuje bakterije, ki stimulirajo del imunskega sistema, cepljenje pa drug del sistema - oba se med sabo ovirata. Razkuženi otroci razvijejo sistem z nalogo, da z ogromno histamina odplaknejo zajedalce - od tod seneni nahod, astma, izpuščaji.
• Mehanizem astme, ne glede na povzročitelja, je isti: aktivacija sistema imunoglobulina E. Včasih so ljudje imelai več zajedalcev, zdaj je E-ju dolgčas in se ukvarja z drugimi malenkostmi.

VI.

• Dedovaje inteligence: 50% IQ-ja podedujemo, 20% je posledica okolja, drugo je maternica, šola, zunanji vplivi. A IQ se spreminja tudi s starostjo, spreminja se tudi dedljivost.
• Asimetrija telesa nastane zaradi okužb, strupenih snovi ali slabe prehrane med razvojem. To so nekoč povezovali z inteligenco.

VII.

• Geni oblikujejo vedenje. Na 7. kromosomu leži gen, ki opremlja človeška bitja z nagonom.
• Za učenje jezika je potreben nagon za učenje jezika. Jezikovni nagon se izklopi, ko otrok odraste.
• Obstaja več genetskih okvar, ki vplivajo na lingvistične sposobnosti, govor, slovnico in sluh.
• Različni moduli možgan so namenjeni različnim funkcijam.
• Kompleksna prilagoditev je glavni dokaz delovanja naravnega izbora (Darwin)
• Nekateri nagoni se ne morejo razviti brez učenja iz okolja.

X in y

• Telo je medij za ambicije genov
• X in Y sta spolna kromosoma. Ženske iajo XX, moški XY.
• Barvna slepota in hemofilija se pri moških pojavljata pogosteje zaradi enega X.
• Bolj kot je vrsta socialna in komunikativna, verjetneje trpi zaradi spolno antagonističnih genov.
• Večji možgani so bili potrebni v oboroževalni tekmi med manipulacijo in uporom proti manipulaciji (npr. gen za laganje in gen za detekcijo laži)
• Homoseksualnost je zapisana v genih, deduje pa se po ženski strani => še ni dokazano.

VIII.

• Vsi geni se delijo na odstavke (eksone) in dolge odstavke nesmiselnih zaporeij (introne) kot ostanke časa, ki niso ničemer namenjeni.
• 97% našega genoma sploh ni iz pravih genov - se nikoli ne prepiše v beljakovine
• človeški genom vsebuje tudi več tisoč skoraj popolnih (neaktivnih ali rahlo nepopolnih) genomov za viruse - če ti samozavest ruši dejstvo, da izhajaš iz opic, potem se poskusi navaditi na dejstvo, da izhajaš iz virusov.
• Genom je nastlan z ekvivalenti računalniških virusov, ki obstajajo le zato, ker se znajo podvojevati.
• Sipe in tihomorski lososi po razmnoževanju poginejo => telo je nosilec za gene.
• Odvzem genskega odtisa - sodna medicina.

IX.

• Gen za krvno skupino AB. Imamo skupine A, B, AB in O (ta ima v genu eno črko manj). Najodpornejši so tipi AB, najmanj O. AB je odpornejši na drisko (kolero), O na malarijo in rakava obolenja. Razlikujemo se v svoji genski odpornosti proti obolenjem.
• Ljudje imamo najraje telesni vonj oseb nasprotnega spola, ki se gensko od nas zelo razlikujejo.
• Genom se ves čas spreminja.

X.

• Možgani, telo in genom so prepleteni v medsebojnem delovanju.
• Holesterol je majhna organska spojina, topna v maščobi. Telo ga potrebuje in ga ustvari iz sladkorjev. Holesterol ustvarja vsaj 5 hormonov (steroidov: progesteron, testosteron, kortizol,...)
• Hormon kortizol povezuje um in telo. Če ga je preveč, smo pod stresom. Velike količine zavirajo delovanje imunskega sistema. Možgani, genom, hormoni ... vsi delujejo medsebojno, skoraj kaotično.
• Optimisti manjkrat trpijo za genitalnim herpesom.
• Z namernim nasmehom lahko sprožiš dejavnost v možganskem centru za srečo.
• Ljudje na dnu hierarhije imajo večjo možnost srčnega napada, tudi če sicer živijo zdravo. Srčno obolenje je simptom pomanjkanja nadzora.
• Testosteron prav tako zavira imunski sistem - pri mnogih vrstah samci bolj zbolevajo.

XI.

• Osebnost = prirojen + individualen element v značaju
• Dopamin = živčni prenašalec, pošilja električni signal v možganih
• Pomanjkanje dopamina ohromi pretok krvi v možganih, celo telesno gibanje (Parkinsonova bolezen)
• Presežek dopamina je vzrok shizofreniji.
• Dopamin v normalni dozi motivira in stimulira možgane.

Preveč dopamina povzroča dolgočasje in iskanje dogodivščin - od tod razlike v osebnostih.

• Dolgi gen za osebnost v nasprotju s kratkim pomeni avanturizem, pustolovščine. To je cca. 60% dedljivo.
• Visoki, suhi odrasli ljudje z modrimi očmi ob pritisku prej postanejo anksiozni
• Zimski večeri in piškoti - razveseljevanje s povečanjem nivoja serotonina
• Znižanje holesterola zmanjša srčne napade za 14 %, a zviša število nasilnih smrti za 78%; Impulzivni, nedružabni in depresivni ljudje imajo nižjo raven holesterola - povezano s serotoninom
• Z večjo samozavestjo se dviga nivo serotonina
• Možgansko kemijo določajo socialni signali, ki smo jim izpostavljeni - geni in okolje so zapleten sistem vzajemnega delovanja

XII.     Razvojni geni

• Vsaka celica v telesu nosi celotno kopijo genoma - vsaka lahko deluje po lastnih signalih; za razliko od centraliziranja človeške družbe (vlada)
• Členarji in vretenčarji so na glavo obrnjene različice skupnega prednika - eni hodijo po hrbtu, drugi po trebuhu
• Razvoj zarodka se dogaja v istem zaporedju kot evolucija njegovega prednika

XIII.

• Embriološki geni črvov, mušic, ljudi in ptic pričajo o skupnem predniku - okroglasti ploski črv
• Nostratiki - skupni predniki jezikovnih skupin indoevropejščine, altajščine in uralščine
• Lingvistične korenine so si podobne

XIV.

• Na koncu DNK je zapis, ki se zmeraj manj prepisuje ob kopiranju celic - ko ga zmanjka, je celica ogrožena - staranje
• Telomeraza (encimski stroj) dela celice nesmrtne - v življenju se počasi izklaplja
• Vsaka žival ima v življenju na razpolago približno isto število srčnih utripov. Izjema so netopirji in ptice.
• Tudi naša telesa rjavijo zaradi kisikovih radikalov.
• 10 % genov vpliva na staranje
• Največji dejavnik tveganja za raka je starost

XV.

• Od očeta podedovani geni oblikujejo posteljico, od matere pa večji del ploda
• Geni definitivno določajo spol, ne pa socialno okolje

XVI.

• Nekatere stvari so naučene, druge nagonske.
• Spomin nastane s tesnejšimi povezavami med nevroni
• Ustvarja se v hipokampusu
• Procesualen spomin in spomin za dejstva/dogodke se ustvarjata na različnih koncih možgan

XVII.

• Možgani se razvijejo z ogromnim številom povezav med celicami; ob nabiranju izkušenj nepotrebne povezave odmrejo, da izostrijo potrebne sposobnosti
• Odmiranje = smrt sinaptičnih povezav in celic samih - to je potrebno za razvoj možgan
• Rak = prekomerna rast tkiva. Pri vseh živalih so celice opremljene s serijo stikal, ki jo prisilijo v smrt, če je celica rakava.
• Vse rakotvorne kemične snovi in sevanja poškodujejo DNK - rak je bolezen genov
• Onkogeni omogočajo rast in obnavljanje, pri odraslih so večinoma izključeni. Povzročajo raka, če se vključijo sami od sebe. Njim kontra so geni zatiralci tumorjev.
• Dlje kot živimo, več je možnosti napak onkogenov in zatiralcev.
• Kemoterapija in sevanje poškodujeta DNK, to sproži PS3, ki sporoči celici naj naredi samomor.

XVIII.  Genski inženiring - biotehnologija

• Vrivanje genov v kromosome; za gensko manipuliranje človeka je treba gen vrniti v vsako pomembno celico ali začeti z enoceličnim zarodkom - lahko pa se jih vrine z retrovirusi

XIX.

• Srčna obolenja je možno preprečiti - ljudje z določenim genom so nagnjeni k holesterolu, ti pač morajo paziti pri prehrani
• Isti gen v drugi različici povzroča Alzheimerjevo bolezen
• 1/6 boksarjev dobi Alzheimerjevo ali Parkinsonovo bolezen - enako velja za druge športe z udarci v glavo, npr. nogometaši

XXI.

• Tri kopije istega gena povzročijo Downov sindrom .
• Ljudje izoblikujemo svoje osebnosti s svojimi geni in vrstniki - še najmanj s starši (rezultat raziskav)