Nekaj iz starih zapiskov ob branju knjige o čustveni inteligenci, pa če koga zanima, delim z vami:
ČUSTVENA INTELIGENCA
ČK = čustveni količnik
Čustvena inteligenca je skupek čustvenih lastnosti, pomembnih za uspeh: empatija, razumevanje občutkov, nadziranje razpoloženja, neodvisnost, prilagodljivost, občutek priljubljenosti, reševanje medosebnih težav, vztrajnost, blagohotnost, prijaznost, spoštovanje.
IQ se da izmeriti, ČK pa ne. Zadnje čase se IQ veča, ČK pa manjša.
Korteks (3 mm debela možganska skorja -»misleča kapa«) omogoča čutenje lastnih občutkov, nadzira počutje in zaznavanje, možgani pa gibanje in zaznavo. ČK je odnos med obema.
OTROK
Telesni mejniki_
- sedi pri 6 mesecih
- shodi med 12 in 18 meseci
- se navadi na kahlico med 2,5 in 3. letom
Spoznavni razvoj:
- več besed zapored - okoli 18. meseca
- preprosti stavki - okoli 2 let
- črke in številke med 5. in 6. letom
- poštevanka med 8. in 9. letom
- geometrija in algebra pozneje, ker se sposobnost za abstraktno mišljenje razvije med 12. in 13. letom
Čustvena obdobja:
- do 7. leta otrok slepo verjame, da vse zmore (ne ločuje prizadevanja od sposobnosti)
- med 8. in 12. letom se razvije spoznavna zrelost (prizadevanje lahko nadomesti sposobnost)
TRIJE STARŠEVSKI SLOGI: avtoritarni, permisivni in avtoritativni (ravnovesje obeh)
Odkrit in ljubeč odnos doživljenjsko vpliva na otrokovo samopodobo, zdravje in spoprijemanje s svetom. Otrok med 4. in 9. letom naj ima nekajkrat tedensko ob določenih urah čas za igro s starši.
Vzgoja mora vsebovati tudi načela discipline;
- postaviti jasna pravila oz. meje in se jih držati
- ko se otrok slabo obnaša, ga je treba opozoriti (potem se lahko nauči samonadzora)
- oblikovanje pozitivnega vedenja s pohvalo in spodbudo; ignoriranje dejanj, ki zgolj zbujajo pozornost
- vzgajati po svojih pričakovanjih, pogovori z otroki
- preprečiti težave, preden se pojavijo
- ustrezna kazen za kršenje pravil
- velik razpon disciplinskih tehnik (graja, prepustitev posledicam, kot (po 1 minuto na starost v letih), odvzem pravice, večkratno popravljanje, zbiranje točk za lepo vedenje in njihova vnovčitev,...)
Da otrok razvije visok ČK je bolje biti prestrog kot pa preveč popustljiv.
Nedejavni čas pred TV ovira razvoj veščin ČK. Gledanje TV naj bo omejeno na 2 uri na dan, po sporedu se izbere določene oddaje za ogled. Računalnik je lahko koristen za učenje, omejitev pa je prav tako potrebna.
MORALNA ČUSTVA
- EMPATIJA IN NEGA
V prvem letu dojenček ne razlikuje med seboj in svetom, zato stisko drugega dojema kot svojo. Po prvem letu otrok dojame, da stiska ni njegova, a še ne ve, kako jo preprečiti. Otroci se rodijo z različno razvito empatijo. V šestem letu se začne spoznavna empatija, sposobnost pogleda na probleme z gledišča drugega. Po 10. letu zmorejo začutiti empatijo tudi do neznancev, kar se vidi po dobrodelnih in nesebičnih dejanjih.
- POŠTENOST IN INTEGRITETA
2 in 3 leti otroci še ne povezujejo dobro besed in dejanj. Vedenje je bolj pomembno, besed še ne razumevajo pravilno. 4 letniki doumejo, da je namrena laž slaba. Častijo resnico, a ne doumejo vedno ozadja. Odraščajoči otrok razlikuje med vrstami laži. Otroci, ki kronično lažejo, so pogosto asocialni in nepošteni. Starši so zgled tudi glede laganja. Otroci brez nadzora so pogosto nepošteni.
Igre za vzpostavljanje zaupanja: vodenje slepega, igra skrivnosti (od 7. leta naprej), padec vznak (od 5. leta)
Otrokovo zasebnost je treba spoštovati - določiti meje, kaj kot starš moraš vedeti in kaj ne (pri 8 letih)
- SRAM IN KRIVDA - nagativna čustva
Otroci strogih staršev lažje prepoznajo dobro in slabo. Občutek sramu in krivde zbuja nelagodje, a usmerja k primernemu vedenju. Osramočenost je skrajno čustvo. Marsikje je osramotitev kazen za slabo vedenje.
Krivda ali vest - če izzoveš pri otroku občutek krivde, je to močnejše kot osramotitev. Npr.:
- uvedba doslednih pravil in kazni (takojšnje)
- otroci nad 10 let lahko kazen določijo sami
- če koga prizadene, naj bo kazen večja
- naj se ustno ali pisno opraviči
MISELNE VEŠČINE
Um lahko sproži telesno obolenje. Misleči del možgan lahko prepreči telesne in čustvene težave.
- STVARNO MIŠLJENJE: Čustveni del možgan lahko zavaja stvarnega. Podvrženi smo zanikanju in racionaliziranju. Ne glede na to, kako huda je stvarnost, je bolje, da jo otroku stvarno predstavimo, kot pa da jo zavijamo v celofan in ga »ščitimo« pred njo. Tako bo sam vedel, da ima moč spopadanja s težavami. Ne skrivajte svojih občutkov in napak, govorite resnico. Treba si je vzeti čas za pogovor z otrokom. Tudi z branjem pravljic vplivamo na mišljenje in vedenje otrok. Dobro si je izmisliti zgodbe z junakom (velja za otroke od 3. do 10. let), ki ima podobne lastnosti in težave kot otrok, pa je na koncu moralno nagrajen. Otrok ne sme biti glavni junak.
- OPTIMIZEM je imunost pred težavami. Optimistu so pozitivne stvari permanentne, negativne pa začasne. Pesimizem vodi v depresijo, slabo zdravje. Optimizma se da naučiti, vendar pozor na način kritike in zgled
- SPREMEMBA OTROKOVEGA MIŠLJENJA: spremeni se tudi kemično delovanje možgan; Tehnika zajema:
- otrok naj gleda na težavo kot na sovražnika, naj ji da ime
- izpis težave iz otrokovega osebnega življenja z načrtom (imenuj sovražnika, kakšen bo boj, kdo so zavezniki, ...
- pogovor s samim seboj ( tako dolgo si dopovedovati, da začne verjeti)
Med 3. in 5. letom razvije sposobnost za ustvarjanje umskih podob, ki jih gleda kot film; duševne podobe pomagajo odganjat stisko, posebno z močno zbranostjo, vizualizacijo, sodelovanjem čutov
Vaje za vizualizacijo:
- zapreš oči, poslušaš instrumentalno glasbo in ob tem odkrivaš podobe
- v slikah abstraktne umetnosti iščeš podobe
- gledaš sliko polno podrobnosti, zapreš oči in se poskušaš spomniti čim več detajlov
- z zavezanimi očmi rišeš stvari
- spomniš se česa lepega, zapreš oči in opišeš prizor
REŠEVANJE TEŽAV
Otroci uživajo v reševanju težav, zato jim ne smemo vsakič takoj pomagati - naj se sami potrudijo.
Učenje z zgledom -> težave moramo starši reševati razsodno in tehtno, saj smo zgled. Potruditi se moramo, da z domačimi ravnamo enako vljudno in potrpežljivo kot z ostalimi. Manjši otroci se učijo na izkušnjah - naj sami poskušajo.
Tudi 3-4 letniki lahko razumsko rešijo težave. Že mali otrok ve, da je zmeraj več načinov za reševanje problema. Sposobnost se utrjuje z vajo pri igri. 8-9 letnik je sposoben pretehtati argumente za in proti ter izbrati najboljšo rešitev. Osredotočenje na rešitev namesto na težavo pomaga premagovati ovire. Starši naj dajo okvir, znotraj katerega naj otrok sam reši težave.
DRUŽBENE VEŠČINE - sposobnost za dobro razumevanje z drugimi
Socializacija, pogovorne veščine, humor, spletanje prijateljstev...
Pogovornih veščin se otrok nauči od staršev, zato so potrebni iskreni globlji pogovori z zaupanjem isli in občutkov. Naj bo pogovor nekaj časa samo na eno temo, debata.
Zabavni otroci veljajo za bolj priljubljene. To se pokaže že pri 4-5 letnikih. Dojenčki razumejo komiko telesa, zato jih nagonsko spravljamo v smeh. V 2. letu so otroku smešna telesna neskladja (npr čevelj na glavi), v 3. letu odkrijejo, da so stavki smešni. Malčki imajo radi rime in nesmiselne besede, imajo pa tanko linijo med humorjem in jokom. Humor je najlažje spodbuditi z igro. Stres je dobro obvladovati s humorjem.
Spletanje prijateljstev: 7-8 letnik čedalje bolj išče podporo pri svoji družbi in manj pri starših. V otroštvu se moraš naučiti sklepati prijateljstva - pozneje se to težje naučiš. V štirih razvojnih obdobjih prijatelji pomenijo različno; osredotočenost nase, zadovoljevanje zahtev, vzajemnost, zaupljivost. Stopnja zaupnosti pove, kako dober prijatelj je nekdo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar