četrtek, 14. julij 2011

utrinki iz 2009 - 119 - Beam me up, Scotty!

Teleportation is the transfer of matter from one place to another, more or less instantaneously, either by paranormal means or through technological artifice.
Beam me up, Scotty!

...


Zimska idila mi je povozila avanturizem. Voda v svojem najčudovitejšem agregatnem stanju ponovno beli pokrajino. Odsotnost zvoka med sneženjem je tako hrupna, da jo slišim iz hiše. Moji štirje kavčuk kormorani imajo sneg najraje nad domačim nadstreškom za avte. Pustim jih uživat, prvič prešpricam ponedeljkov foto sestanek, iz prašnega kota zvlečem arhivske foto cd-je, da bi jih naložila na eksterni disk. Misli me teleportirajo k dogodkom, potovanjem. Najdem nekaj strani dolg potopis s Sulawesija, leta 2005 sva ga z majhno skupinico prekrižarila po dolgem in počez. Odločim se, da bom tekst in memoriam vrgla na blog in ga opremila s fotkami. Nekje na pol me mine. Vse skupaj zbrišem. Tekst mi ni všeč, po štirih letih je spomin na otok bolj zrel, oči vidijo drugače. Fotke me razočarajo, danes bi prinesla z iste poti popolnoma drugačno zgodbo.
  
 
Batutumonga - gorata Sulaweška pokrajina, kjer se v tropski gozd zajedajo kultivirane terase riževih polj, posejane s črnimi vulkanskimi skalami. 
 
 


           
Potem me Enterprise odnese na Sinaj, še eno leto nazaj. Piše se februar 2004. Nekje v nedrjih peščenjakovih kanjonov, ki gubajo navidez neskončno pusto kamnito puščavo egipčanskega polotoka Sinaj, točno sredi Zaprtega kanjona je za vedno ostal del mene. Zaprem oči in pod prsti še vedno čutim teksturo peščenjaka, ki se tu in tam meša s svetlečimi kremenovimi kristalčki. Od erozije izdolbena tkiva spominjajo na živi organizem, mehka so in nežna, oprijem je fiksen in z lahkoto se igraš pajka.


Sanjam.

.

* * * 



Zunaj pa še vedno naletava sneg. 

Resnično sem se rodila ob napačnem času. Teleportiram se lahko le v mislih, vse ostalo je stvar znanstvene fantastike. Nekoč, ko bo človek prestopil svoje meje ... mi bosta kapitan Jean Luc Picard in poročnik Data nasmejana pomahala, ko se bom odžarčila na Sinaj, na beto Velikega voza, na obraz z Marsa, mogoče točno tja, kjer je sred Sahare pristal mali princ; in za posladek nazaj na domači hrib v zasneženi idili - pa še dol mi bo viselo, če moj avto hoče na zasneženo cesto ali ne.

Ni komentarjev:

Objavite komentar