četrtek, 14. julij 2011

utrinki iz 2009 - 142 - MADAJRA 2 - ČAJANKA PRI BOGOVIH

LEVADA je unikaten pojem, ki so si ga očitno izmislili kar na Madeiri. Strmo gorat sever in zahod otoka sta ves čas odeta v oblake, voda tam dobesedno curlja iz skalovja, se zbira v kanalčke, ti se medsebojno napajajo in med gostim rastjem padajo čez previse kot mogočno visoki slapovi. Južni del otoka je položnejši in manj vlažen, zato so si Portugalci umislili miniaturne akvedukte, vodne kanale (večina jih je nastala okoli l. 1940), ki jim iz gorovja umirjeno pripeljejo vodo na terase bananovcev, sladkornega trsa in vinske trte. Teh levad je na kilometre (čez 2000), vključno s 40 km tunelov, če je podatku verjeti. Niso le vir kvalitetne pitne vode, temveč tudi hidroenergije ter, se razume, turizma. Ob levadah so speljane ozke urejene potke, cele knjige so spisane o sprehajanju ob vodnih kanalčkih. Na cmerav in temačen dan smo okusili eno izmed bolj turističnih levad v nacionalnem parku pri kraju RABACALL. 


21
.
.
.
.

           


22

 23

24

25

26

27

28



PICO ARIERO (1818 m) IN PICO RUIVO (1862 m) sta skoraj vedno ovita v oblake. Planinska pot med njima je speljana po ozkih grebenih nad prepadnimi stenami, ki se izgubljajo v gosti megli, le domišljija še preostane za ugibanje, kaj je za zastori. Megla mi je bila sicer všeč, na poti je delala čisto posebne zgodbe. Le kakšna je ta pokrajina, ko je ne prekrivajo oblaki? Ves teden bi po trikrat na dan šla teh nekaj ur sem ter tja, samo da bi jo spoznala. Če se kdaj vrnem ... se vrnem sem.


29

30

  31

 32

33

34

 35
36

 37

  38

 39

40

 41

 42

 43

 44

 45

 46

 47

  48



In še PICO RUIVO, najvišji vrh Madeire, zadnji dan našega pohajanja, nekateri smo si ga privoščili kot samostojen vzpon, doživeli pa tisto pravo čajanko pri bogovih:


49
.
.
.
.
50
.
.
.
.
51
.
.
.
.
52
.
.
.
.
53
.
.
.
.
54
.
.
.
.
55
.
.
.
.
56
.
.
.
.
57
.
.
.
.
58
.
.
.
.
59
.

Ni komentarjev:

Objavite komentar