.
Zaželela sem si podkrepljenega ozadja za mojo misel in poguglala po spletu. Rezultat je resda v prvih nekaj zadetkih potrdil mojo domnevo, nisem pa uspela na hitro izbrskati kakšne teorije, raziskave ali dognanja na temo. A najbrž tovrstna transparentnost ne potrebuje dolgega teoretiziranja. Tako pač je in pika.
.
.
.
.
Prejšnji teden je splet službenih okoliščin nanesel, da sem se znašla v kamnolomu. Po kruševju in trnju sem prisopihala na sam vrh usihajoče gore in se z glasnim UAU zazrla v globoko izkopana terasasta nedrja tam spodaj. Stroji naluknjajo določen del tal, specialist vloži razstrelivo, z enim pokom se trdna skala razleti na tisoče koscev, ki jih z bagri naložijo na tovornjake, odpeljejo v drobilnico, zmeljejo na poljubno velike agregate, transportirajo, skladiščijo, pomešajo v betone, polizdelke ali tampone. Iz tega kamna v končni fazi zrase objekt, ki ga nekoliko ustvarjalno in tehnično, predvsem pa ekonomsko in birokratsko najmanj pol leta prej premetavamo po papirju.
.
.
.
.
A treba je razumeti … to je moški svet. Najbrž je edina ženska v celotni bazi kakšna tajnica, pa morda čistilka. Pa še ti sta tam zgolj kot orodje, ne pa polnopravni prebivalci. To je svet mašinerije, tehnike, rudarstva, gradbeništva, materialov, razstreliva. Tam prebivalci lahko dobijo smrtno nevarne bolezni, če se nemoška koncentracija poveča. Kamnolom je peskovnik za velike fante. Zatorej sem pobrskala pod geslom »big boys, big toys«. Prvih nekaj zadetkov ponudi trgovine z orodjem, vozili, mašinerijo. Potrjeno v prvem poskusu!
.
.
.
.
Pravzaprav sem moškim fauš za tole njihovo tehnološko vesolje. Me veseli, da lahko v določeni fazi pritaknem še svojo glavo in potem iz tega občasno nastane kaj hkrati uporabnega in estetskega. In da se lahko takole kdaj sprehodim po njihovem nadvse zanimivem peskovniku ;-).
.
Ni komentarjev:
Objavite komentar