"Duh časa, duh, ki skozi časovno okno prihaja k nam... " ta meni prav posebno ljub komentar naslovne fotke jo je krstil z imenom Zeitgeist. Ker ga je ravno zaradi poenostavljenega dobesednega prevoda prav škoda prevajati v "duh časa" (lat. genius saeculi), tudi v slovenščini ostaja ... Cajtgajst.
Všeč mi je, da zbuja pri opazovalcih diametralno nasprotna občutja. Od senzacije groze do nagajivih misli o strasteh na drugi strani šipe. In če niste vedeli, takšne pač so šipe črnih kuhenj, iz katerih je dan za dnem gosto dišalo po dimu ravno prav posušenih drv.
Zeitgeist kot pojem zaobjema splošno kulturno, intelektualno, etično, duhovno in politično vzdušje neke sociološko zaokrožene celote v daljšem časovnem okviru.
Vse slike v tej objavi so nastale sredi oktobra v Lesičnem in okolici, koščku v okviru Kozjanskega parka zavarovane naravne in kulturne dediščine, kot del fotografskega ex tempora "kozjansko jabolko 2009". Rada brez itinerarja raziskujem in se ustavim tam, kjer začutim tisto nekaj, kar morda nima smisla opisovati. Občutek me je zaustavil ob propadajoči, a nekako veličastni stari domačiji. Nevidna žlahtna patina jo obdaja. Gospodar, osiveli, od življenja že nekoliko utrujen, a prijeten gospod, vajen firbcev, mi je z nekakšnim otopelim ponosom razkazal očetovo kovaško delavnico in originalno črno kuhinjo, potem pa me je prepustil šnofanju med že neštetokrat prešnofanimi zidovi, ki jih bo zob časa neizpodbitno sesul v prah, čeprav je objekt pod spomeniškim varstvom. Duh časa je tukaj le še arhaična drobtinica nekdanje veličine, ostalina nekega drugega časa, drugačnega življenja, ki bo z gospodarjem vred odšlo in se nikoli vrnilo.
Pod imenom Zeitgeist se sicer skriva tudi omembe vreden, ob svojem nastanku rekordno gledan dokumentarec o sociološkem ozadju naše kulture, ki se ga v glavnem ne zavedamo, a poganja kolesje celotne družbe. Malim sivim celicam v delo priporočam ogled.
Ni komentarjev:
Objavite komentar