Mama: boš odnesel tole?
Otrok: nimam rok
Mama: pa nesi z nogami
Otrok: nimam nog
Mama: kaj pa z nosom, bo šlo?
Otrok: nimam nosa
Otrok: nimam rok
Mama: pa nesi z nogami
Otrok: nimam nog
Mama: kaj pa z nosom, bo šlo?
Otrok: nimam nosa
Otrok se vrže na tla. Otrok zaluča igračo čez pol sobe. Otrok noče jest. Otrok je kontraotrok. Otrok govori posebno verzijo otroškega jezika, ki pozna v glavnem samo besede: ne, ne morem, nočem, nimam. NESPERANTO! Mama pa strokovnjak za desperanto. Precej izkušenj že imam z obema jezikoma, če kdo potrebuje pomoč pri prevodih, naj me kar pocuka za rokav.
.
.
.
P.S. Trma je pač eden izmed načinov otrokovega prebujanja v neodvisnost, iskanja mej, samega sebe, preizkušanja drugih. Verjetno je precej naporno v nekaj letih iz malega nebogljenega kremžlja postati človek. Popolnoma razumem svojega otroka. Če bo trmo nekoč ravno v pravi meri uporabljal v življenju, ne pa na svoji mami, bo zgodba o trmi imela krasen nauk. Potem se bo mama z modrim nasmehom in mislimi v oblakih mirno predajala pomladnemu soncu na kakšni hribovski livadi in ji ne bo mar za čisto nič tam spodaj v zblojenem človeškem mravljišču.
Ni komentarjev:
Objavite komentar