SNBIK II
Sedim na balkonu in kadim.
Najbrž ni prvič.
Četrto.
Mogoče je pa le.
Čutim prve pomladne žarke na licih.
Sonce sramežljivo za zastirko proti horizontu.
Četrti kozarec gosto rdečega vina.
Najbrž.
Pred desetimi leti.
Tudi takrat sem SNBIK.
(ne najdem povezave)
Žlehtnoba.
Kdo jo rodi?
Muha brenči.
Toplota sonca ji je dala življenje.
Pa ravno moja ušesa je našla…
Namenjena je ... ?
Pomirjajoče žvrgolenje ptic.
Pomlad jim greje srca.
Bolestna posesivnost.
Kdo jo seje?
Toplota je od sonca.
Srce je abstrakcija.
Obrodi nesrečo.
Muha pa še kar okoli mene.
Včeraj je bilo minus petnajst.
Mar ni zalega najtrdovratnejša?
Sedim na balkonu in kadim.
Tudi sonce mi ne zna več pomagati.
( čigavi so mi geni, pravzaprav?)
