(Vstop) samo za trčene. Plačati je treba z razumom. (H. Hesse, Stepni volk)
Prijateljica mi je sicer naključno, a ob presenetljivo pravem času, podtaknila staro kopijo Stepnega volka. Da mi bo pa mogoče zanimiva. Moje prebiranje je sicer bolj zlorabljanje literature za uspavalne namene, a vendarle, z zanimanjem sem jo začela prežvekovati in lahko navržem le misel, kako iz nekih naključno ujetih impulzov in spontanih dogodkov včasih letijo skupaj koščki sestavljanke, ki potem zlagajo slike nekega življenja, nekega navidezno (ne)pomembnega osebnega vesolja. Ne glede na to, da si v osnovi vedno sam in morda večno nerazumljen, pa po ljudeh, s katerimi se družiš, pravzaprav spoznavaš sebe. Presenečenja in valovanja v visokih amplitudah niso izvzeta. Sicer pa so bogato pognojene spodnje amplitude tiste, ki nosijo rast.
Ali menda od Novalisa citirano: "Morali bi biti ponosni na bolečino. Vsaka bolečina je spomin na našo visoko stopnjo."
Mene sicer trenutno bolijo ušesa. Nihanje v visokih amplitudah rada umirim sred hribov, travnikov, gozdov. Tam, kjer ni balasta. Modra puščica me je odpeljala po makadamskih panoramah nad Logarsko, težke megle so se valile prek hribovja, tu in tam pa sem med posedanjem le ujela kak samotni sončni žarek. Nazaj sem žal prihrumela ... ulegla sem se pod avto in našla cvetočo pločevino izpušnega sistema. Ne moreš mu zameriti, rja ga je že pošteno najedla. Tudi avto potrebuje svojo porcijo nege in skrbi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar