utrinki iz 2009 - 137 - PSIHOHIGIENA

V nabiralniku nas je pričakalo vabilo za SISTEMATSKI PREGLED PRI TREH LETIH. Pisano sred lista z velikimi poudarjenimi tiskanimi črkami. To sem seveda pričakovala, saj je del sistema - ponekod so celo tako nadležni, da otroka naročijo natančno na tretji rojstni dan. Med drugim je del pregleda pogovor psihologa z otrokom, sprašuje ga kaj piha, kaj leti, kaj mijavka, prepoznati mora barve, vstavljati like v modele, narisati krog in ravno črto, prešteti do tri, zložiti sestavljanko iz dveh kosov itd. Medtem ko se psiholog pogovarja s staršem, opazuje otroka, ki se igra (in obratno).

Skratka, vabilo na sistematski pregled. Potem sem prebrala še drobni tisk, ki me je malenkost prilepil: Dispanzer za psihohigieno otrok in mladine. 

Psihohigieno? 

Big brother is watching you? Veliki brat Sistem preverja, če bo moj otrok higieničen (primeren) za ta sistem? Če ga kot starš dobro ukalupljam v družbeno sprejemljiv razvoj? Če ima pravilno nastavljeno glavo? Sem preveč občutljiva, če začutim negativno konotacijo že v samem imenu ustanove? Če me misel na higieno v sistemu dela nemirno? Če me asociira na pranje možganov?  

Seveda sem o pojmu poguglala, če še koga zanima, dodajam spodaj. O tem, kako bo naš otrok sodeloval na pregledu, pa drugič. Pravzaprav mi je vseeno, sam bo prebral situacijo in se odločil, ali mu je dogodek zanimiv ali morda neprijeten. O njegovem duševnem zdravju namreč tudi kot analitični starš nimam pomislekov. Če bi jih imela, bi se že zdavnaj obrnila po strokovno pomoč. 

(Tale risbica si zasluži komentar, da si jo kdo ne bo napačno razlagal: osnovo je narisal ati, vse ostalo pa Rene imenuje čičkule čačkule in za to, da je risbico napolnil z temi čičkulami, je šlo pol ure vztrajnega sedenja pred tablo, brez da bi se za sekundo odlepil s pogledom stran; koga naj zdaj analiziram, atijev ali otrokov del? ;-) )

           

Tisto, čemur pravimo „psiha", ni samo naše zavestno dogajanje in doživljanje. Človek z vsemi svojimi dognanji, še vedno ne more opredeliti ne svoje psihe, ne narave same. Del psihičnih procesov zmeraj ostane neznan in nedoumljiv za človekovo logiko. Tiste, ki trdijo, da ta skrivnostna globina človeške duše ne obstaja, vodita strah pred neznanim in nezaupanje v svoje lastno bistvo. Njihov vnaprej negativen odnos do duhovnega razvoja izvira iz zanikanja, da je nekaj, kar oni niso zmožni doumeti, mogoče, in da deluje ne glede ali
sprejemajo to ali ne.
Izvor besede sta izraza higiena in psiho. Iz gr. prevedena „psykhe", pomeni duša. Beseda „hygiene" se nanaša na zdrav biti. Higiena je splošno znana kot veda o škodljivih in koristnih vplivih na človekovo zdravje. Psiha pomeni duha, duševnost in veliko stoječe ogledalo kot simbol zrtja človeka v svojo samopodobo.

PSIHOHIGIENA je veja psihologije in psihiatrije, ki se ukvarja z metodami za ohranitev duševnega zdravja in preprečevanje duševnih bolezni.

Psihohigiena je malo znan pojem, vendar ga smemo pripisati že Hipokratu iz 4. st. pred našim štetjem. Je utemeljitelj starogrškega zdravilstva in medicinske astrologije. Na otoku Kosu je ustanovil prvo medicinsko akademijo. Znan je tudi kot prvi zdravnik, ki je naravno zdravilstvo znanstveno opredelil. V napačnem prehranjevanju je videl glavni vzrok bolezni. Po njegovem je telo tempelj duše in bolezen znak duševnega neravnovesja, ki ga povzroči neprimeren odnos do telesa. Sodobni čas potrjuje, da večina vseh človekovih obolenj, izhaja iz njegovega nerazumevanja, nevednosti in neozaveščenih psihičnih vsebin. Ljudje smo redko duševno bolni, marveč smo nesrečni zaradi svojih slabih izbir in prevelikih pričakovanj.

Kakorkoli se je že razvijala medicina na različnih koncih sveta in kulturah, srž Hipokratovih dognanj, je ostajala temelj spoznanj o nujnosti, da se človek zdravi celovito, tako po duši kot po telesu. Nemogoče je doseči psihično ravnovesje in občutek varnosti v samem sebi, ob razbolelem telesu. Prav tako ne moremo govoriti o popolnem zdravju telesa, če ga ne vodi uravnovešen um. Pojem psihohigiene govori prav o tej neizogibni povezanosti fizičnega in duhovnega principa človeškega bitja. Ne zajema samo terapevtskih pogovorov
s človekom v duševni stiski. Psihohigiena je čisto konkretno delo na sebi ali pri sočloveku. Ni samo ena
izmed psihoanalitičnih metod psihiatrične prakse. Zajema tudi nego telesa s pravilno prehrano, ustreznimi delovnimi navadami in pogoji dela. S primernimi sprostitvenimi praksami in športnimi aktivnostmi. Zdravo spolno življenje.

K temu vsemu spada seveda skrb človeka za lasten napredek, živa in kreativna ustvarjalnost in jasna vizija o prihodnosti. Tudi razvijanje čustvene inteligence v odnosih ter zavest o potrebah drugih. Pomemben je bivanjski prostor, ki nas z lepoto in domačnostjo miri. V nas budi pripadnost domu in nesebično ljubezen do bližnjih. Življenje mora človeka osrečevati in navdajati s ponosom. Da se počuti uresničen. To pa je mogoče samo z zavestnim in odgovornim delom na sebi in svoji samopodobi.

Še nekaj koristnih pojmov:

Psihagog je človek, ki se ukvarja s terapevtsko pomočjo pri razreševanju motečega vedenja, zlasti pri delu z otroci. Dobesedno prevod te besede pomeni vodnika umrlih duš. Tak je bil v grški mitologiji Hermes,v svoji vlogi psihopompa.

Psihalgija je znana kot bolečina, ki jo povzročajo psihični dejavniki.

Psihedeličen je učinek droge, ki razširja zavest, razgalja duševnost. Beseda za halucigeno stanje, ki predstavlja drugačna, nezavedna stanja zavesti.

Psihiater je zdravnik specialist za duševne bolezni.

Psihično pomeni duhovno, ki izvira iz duše.

Psihik je človek, ki je sposoben verovanja, ne pa tudi spoznanja razodetij.

Psihika pomeni duševnost kot zbir vseh moralnih, miselnih in čustvenih lastnosti posameznika ali skupnosti. Skratka način mišljenja. Človekovo duševno življenje.

Psihoaktiven je človek, ki je sposoben spremeniti razpoloženje, vedenje, spoznavne procese ali duševno napetost.

Psihoanaliza je metoda zdravljenja duševnih motenj, proučevanje nezavednih procesov v osebnosti na podlagi pogovorov.

Psihocid pomeni prizadevanje, da se zlomita volja in duh posameznika ali naroda.

Higienik je tisti, ki skrbi za čistost in urejenost telesa ali življenjskega prostora.

Higieničen je postopek, ki se drži predpisov o za zdravje neoporečnih pogojih.