.
Kaj imajo skupnega Susanoo-no-mikoto, Pont, Njörðr, Jam, Ægir, Neptun in Pozejdon?
Morje vendar! Sicer se mi je od vseh bogov najbolj vtisnil v spomin bog dežja, ena dokaj nesrečna persona iz knjig Douglasa Adamsa; revež pravzaprav ni imel pojma, zakaj ga vedno in povsod neusmiljeno moči dež. Ampak pustimo to, tokrat sem bolj morsko omamljena, čez vikend mi je bilo namreč dano zadihati tisti jodirano borovnat zrak, se nastavljat prijetno toplemu soncu, ki je počasi lizalo sneg z vznožja Velebita, lahkotno poplezavat po skalni obali … in kar je neprecenljivo.. žive duše ni bilo ob morju, le trop potepuških mačkonov se je leno pretegoval okoli smetnjaka. Rada poniknem v kakšne manj obljudene koščke sveta s čim manj ali še bolje s popolno odsotnostjo človeške biomase. Pristnejši so in tako čutim že odkar se zavedam sveta okoli sebe. Baterije so polne. S polno podstreho idej za naprej. In nekaj svežimi, že rahlo kičig fotkami - nekaj več se jih najde na Frisbukli.
Morje vendar! Sicer se mi je od vseh bogov najbolj vtisnil v spomin bog dežja, ena dokaj nesrečna persona iz knjig Douglasa Adamsa; revež pravzaprav ni imel pojma, zakaj ga vedno in povsod neusmiljeno moči dež. Ampak pustimo to, tokrat sem bolj morsko omamljena, čez vikend mi je bilo namreč dano zadihati tisti jodirano borovnat zrak, se nastavljat prijetno toplemu soncu, ki je počasi lizalo sneg z vznožja Velebita, lahkotno poplezavat po skalni obali … in kar je neprecenljivo.. žive duše ni bilo ob morju, le trop potepuških mačkonov se je leno pretegoval okoli smetnjaka. Rada poniknem v kakšne manj obljudene koščke sveta s čim manj ali še bolje s popolno odsotnostjo človeške biomase. Pristnejši so in tako čutim že odkar se zavedam sveta okoli sebe. Baterije so polne. S polno podstreho idej za naprej. In nekaj svežimi, že rahlo kičig fotkami - nekaj več se jih najde na Frisbukli.
Ni komentarjev:
Objavite komentar