Dvanajstemu letu v tretjem
tisočletju je potekel rok. 3,2,1 … puff – in preprosto je izginil za večno. Z
otroki vred smo odbedeli v trinajstega, ki se žal v nekaterih detajlih povsem ne
sklada s starimi navadami. Že takoj drugega januarja smo namreč rešili slovensko
gospodarstvo, ko si je večina vzela dopust, da so lahko ujeli bioritem, si oddahnili
od napornega decembra in še kaj malega postorili doma. Glede na razmere,
jemljem delovni drugi januar bolj kot priložnost, da se gre še kdo s kakšne
pravkar propadle firme vpisat na Zavod za zaposlovanje…
Konec leta je čas za
inventuro – medijske hiše potegnejo črto pod leto in izdelajo (črnoglede)
povzetke; trgovci popišejo zaloge in naredijo načrte za naprej; nemalo kdo tudi
sam pri sebi razmisli, kaj bi v prihodnje veljalo spremeniti zavoljo
nezadovoljstva v izginulem letu. Hecno, leto kot številka enostavno izgine za
vedno, vse tisto dogajanje v 366 dneh pa bo ostalo v glavah in podleglo
neskončnemu valjanju in premlevanju po prašnih podstrešjih, kot da človeška
bitja pravzaprav sploh ne zmoremo potegniti črte, izdelati inventure in stopiti
v jutrišnji dan brez nepotrebne navlake iz preteklosti.
Človeška psiha je sestavljena
nekako tako, da sami sproti skrbimo za inventuro, bodisi zavedno z razmišljanji
o vsakodnevnih pripetljajih in zaključki, do katerih pridemo, bodisi polzavedno
med kakšnim izmed rutinskih opravkov (sebe najpogosteje zalotim recimo pri
vožnji ali med tuširanjem), bodisi popolnoma nezavedno, ponoči v spanju, ko
skozi sanje letijo utrinki preteklosti in se zlagajo po predalčkih na nek povsem
svoj način. Inventura je očitno del narave, ki poskrbi, da procesi tečejo po
utečenih postopkih, kot že tisoče in milijone let. Vsi tisti, ki svoje
nezadovoljstvo napajajo iz dolga leta starih čustev, pobirajo ena in ista
polena ter z njimi obmetavajo ene in iste osebe, metlo za čiščenje lastnega
preddverja pa ignorirajo, so torej predvidoma sprti že z naravo samo. Dajmo,
nazaj k naravi, ne zgolj fizično.
Nekako sem mnenja, da moja
inventurna sposobnost zadovoljivo deluje kar sproti, zato preskok v novo leto
ne izkoriščam za analizo preteklega leta in zastavljanje sprememb v novem letu.
Vsekakor pa sem mnenja, da je inventura v kakršnikoli že pojavni obliki zelo
koristna reč.
