Ni bilo v planu, pa saj takrat je ravno najlepše - skočili smo do Mure, do Veržeja in Banovcev, kjer sta se namakala naša babi in dedi. Zanimivi otroški spomini me vežejo na to pokrajino, kjer se vse konča na -ci, kjer se prave naturščke nekoliko težje razume in kjer ravnina niza polje za poljem. Pa tista čisto taprava, gosta, vroča, skoraj črna voda, ki ima vonj po nafti. Spomnim se je iz pamtiveka. Ampak vsakič, ko se po nekaj letih vrnem, je za odtenek manj črna, manj smrdljiva, manj zanimiva, sploh si ni več podobna. Najbrž ni nikomur več všeč...?
Gosli, kontrabas, kitara in harmonika so nam prišpilali krasne melodije za dušo, vetrc nas je odpihnil med tisoče komarjev pogledat Babičev mlin na Muri v sončnem zahodu in prvi krajec lune, tako minimalistično eleganten, je bleščal na kobaltnem večernem nebu vso pot nazaj.
Tvoje jutro
Nočne sence se poslavljajo v dan,
v megli nad vodo star mlin,
poslednje sanje se umikajo stran,
nazaj v lepši spomin.
v megli nad vodo star mlin,
poslednje sanje se umikajo stran,
nazaj v lepši spomin.
Prvi žvižg se zareže v mrak
in žarek se zarosi,
nad strehe,
mesta,
v glave,
srca in kleti
še en nov dan se rodi .
in žarek se zarosi,
nad strehe,
mesta,
v glave,
srca in kleti
še en nov dan se rodi .
Novo jutro, nov dan !
Včasih, redkokdaj,
se fino ti zdi,
da si živ,
da te nič ne boli,
da je najlepši žarek,
ki tebe zbudi,
ko si ga odgrneš z oči !
se fino ti zdi,
da si živ,
da te nič ne boli,
da je najlepši žarek,
ki tebe zbudi,
ko si ga odgrneš z oči !
To je tvoje jutro, tvoj dan,
to je tvoje jutro, tvoj dan !
to je tvoje jutro, tvoj dan !
(Kreslin)
Ne le, da imajo godala prekrasen zvok, samo pogledati jih moraš, se jih dotakniti, pa že kar zaigrajo!
Pa za firbce moje sorte še nekaj o Prleškem narečju, meni je prav simpatično.
Da ne omenjam vseh variant Prleške gibanice, pa one čez Muro tudi (over Mura moving cake)!
Ni komentarjev:
Objavite komentar