Skozi puhasto razcefrano opno nežno božajo žareča rezila sonca.
Človeška pokrajina spodaj kot krhek mikrokozmos. Strahospoštovanje in opojna lepota hkrati. Zemlja. Nekoč nas bo, škodljivce, z mogočnim pihom pobrisala s svojega obličja. Imejmo jo radi, pa si mogoče premisli.
Ni komentarjev:
Objavite komentar