Zame velja: Bolj stara bolj nora
Zanj pa: Bolj star bolj nov
Zanj pa: Bolj star bolj nov
Pravzaprav sva idealen par. Samo ob njem se počutim zares svobodno. On je tisti, za katerega lahko rečem, da je čisto in samo moj, pa ob tem ne bo imel pomislekov o posesivnosti in ljubosumnih izpadov v stilu "kaj pa če". Če rečem, da je poleg starega bicikla, kakšne omare v stanovanju in fotoaparata on moja edina lastnina, nima nič proti. Nekoč sem imela občutek, da je on moj edini dom. Tu in tam kdaj ga z veseljem z veliko pene umijem in ko moja roka drsi po njem vsakič pomislim: o madonca, kakšne krasne linije, kakšne ravno primerne obline! Nikjer ni nič preokroglo ali preoglato. Perfekcija! Včasih, ko me piči, se odpeljeva kar nekam v tri dni, za nosom, kamor nama srce poželi, se pozibavama v muziki in v taktu vijugava po ovinkih, vpijava mimobežno pokrajino in se prepustiva globokemu razmišljanju. On nikoli ne teži, če sem ves čas vožnje tiho, ali pa če ves čas nabijam muziko na ves glas ob odprtem oknu, z očali in čepico na glavi kot kakšen pobalin. Ni nama mar, kaj si kdo misli o nama. Nama je fajn, če pa komu ni, si je pa sam kriv. Najina strast je vožnja, potovanje, utrinki, ki se počasi premikajo mimo naju, perspektiva, film.
Eh, kaj si morem, če sem sentimentalna do lastnega pleha. Moj modri dirkač bo decembra dopolnil 11 let in svojih magičnih 100.000 km. Pa čeprav je majhen, pa si vsak dan lomim križ, ko otroka vežem v otroški sedež, pa klime nima, pa tu in tam ga že po malem rja načenja... moj je in jaz ga ne dam. Zdaj sploh, ko je ves nov - frišni generalni servis ga je malo poživil in juhej, gremo novim kilometrom naproti! In odkar lahko z novim radiem poslušam glasbo po lastni izbiri, prav paše ležerna vožnja in dol mi visi nov ZVCP z glomaznimi kaznimi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar